Dezinformacije slabijo evropski imunski sistem

Najprej k osnovam. Kaj sploh so dezinformacije? Dezinformacije so namerne, običajno strateško ustvarjene neresnične in zavajajoče informacije, ki imajo namen povzročati zmedo, strah ali dosego specifičnih gospodarskih, političnih ali družbenih ciljev. Že iz definicije, ki je predstavljena v knjižici Boj proti dezinformacijam, pripravljeni izpod peresa dr. Marka Milosavljevića, dr. Melite Poler in Romane Biljak Gerjevič na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, izhaja, da dezinformacije lahko kreirajo različni akterji; od posameznih organizacij, vlad, posameznikov ali skupin, katerih motivi so lahko različni. Povod za širjenje dezinformacij je lahko finančna korist, političen vpliv, vohunjenje ali namerno povzročanje motenj in oviranje delovanja organizacije, vlade, posameznikov. Pogosto tudi zgolj nevednost, saj je velikokrat zelo težko že na oko prepoznati, ali gre pri vsebini, še posebej če je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence, za informacije, podprte z dejstvi, ali namerno zavajajoče informacije in manipulacije ter ali za njimi stojijo resnični ljudje.

Dezinformacije niso od včeraj, v preteklosti so jih uporabljale vse velike sile prek svojih obveščevalno-varnostnih služb in njihovih metod, so pa v zadnjih treh desetletjih v svetu z razmahom interneta, družbenih omrežij, medijev z nejasnimi finančno-lastniškimi ozadji, ki navidezne novinarske zvrsti izkoriščajo za propagando, spletnimi vplivneži in pospešenim razvojem umetne inteligence dobile neizmeren pospešek in razsežnosti. Študija širjenja resničnih in napačnih informacij na Twitterju (danes omrežju X), objavljena leta 2018 v znanstveni reviji Science, je pokazala, da so se napačne informacije oziroma dezinformacije v vseh kategorijah novic širile bistveno hitreje in dlje kot resnične. Razlog, po besedah raziskovalke na Mirovnem inštitutu dr. Ane Frank, je v tem, da so dezinformacije pogosto oblikovane kot presenetljive ali šokantne zgodbe. "Zaradi algoritmov imajo prednost emocionalno nabite, konfliktne in polarizirajoče vsebine, kar omogoča hitrejše širjenje sovražnih sporočil, denimo na spletnih družbenih omrežjih se to dogaja pogosto, hitro in seveda brez preverjanja dejstev, saj za to preprosto ni interesa in časa."

Brexit ...

Za dokazovanje dezinformacij, manipulacij, poskusov vplivanja na pomembne politične dogodke v posameznih državah so potrebni strokovnjaki, ki lahko opravijo temeljite analize, in še takrat je včasih težko z gotovostjo trditi, da gre za poskus vplivanja. Pogosto ugotovitve pridejo prepozno, ko je škoda že narejena.

Tak primer je bil referendum o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Takrat je Cambridge Analytica, podjetje za analizo podatkov in politični marketing, prek analize podatkov predvsem uporabnikov Facebooka o njihovih političnih stališčih, strahovih in interesih ter vrsti sporočil, ki jih prepričajo, ter nato ciljnim političnim oglaševanjem, uspelo zmanipulirati zadosten del volivcev, da je to vplivalo na izid referenduma. Omenjeno podjetje je najela organizacija Vote Leave, ki si je prizadevala za izstop Združenega kraljestva iz EU. Po razkritjih je Cambridge Analytica prenehala delovati.

Prav tako je bilo šele po evropskih volitvah 2024 po poročanju britanskega Guardiana skozi analizo nizozemskih raziskovalcev potrjeno širjenje dezinformacij in lažnih informacij v Franciji, Nemčiji in Italiji. Raziskovalci so s pomočjo posebne programske opreme preučili 2,3 milijona objav na družbenih omrežjih iz 468.000 uporabniških računov v teh treh državah. Podatki so pokazali, da je okoli 50.000 uporabniških računov delilo in širilo ruske dezinformacije, pri čemer se je izkazalo, da je bilo mnogo uporabniških računov ustvarjenih že kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, v času pred evropskimi volitvami pa so postali precej bolj aktivni. Naraslo je tako število njihovih objav kot njihovih sledilcev.

Farme trolov

Po mnenju različnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z dezinformacijami in taktikami manipulacije na spletu s pomočjo umetne inteligence, je prav po vzorcih obnašanja posameznih profilnih računov na družbenih omrežjih in delitvi posamezne vsebine, mogoče sklepati, ali bi lahko šlo za poskus vplivanja. Sum se vsekakor lahko porodi pri objavah, deljenih tudi 80-krat in večkrat, ki se jih čez nekaj dni in celo ponovno čez nekaj tednov množično ponovno deli, vsebina tovrstnih delitev pa je vselej zelo podobna.

Temu pritrjuje Dietmar Pichler, ustanovitelj Mreže za odpornost proti dezinformacijam (Disinfo Resilience Network) in glavni urednik INVED.eu. "Če vidite anonimen profil, ki nima realne profilne slike, če je bil račun ustvarjen pred kratkim, torej nima zgodovine, na njem pa lahko berete zgolj vsebino, ki je, denimo, zelo prorusko usmerjena, je to že sumljivo. To nam daje vedeti, da je bil račun ustvarjen za širjenje določene propagande. Ne vemo pa, ali dejansko izvira iz Rusije. Rusi imajo številne "najemnike" po drugih državah, zlasti revnejših, kjer ustvarjajo farme trolov in ljudi zanje plačujejo. Za to ne potrebujete veliko, dovolj so pametni telefoni, tablični računalniki in strežniki, ki jih povezuje nadzorna naprava, in ti opravljajo določene ponavljajoče se naloge. Sodelujejo na družbenih platformah, obiskujejo spletna mesta in povečujejo promet z ustvarjanjem lažnih klikov. Vendar pa so ti zelo težko izsledljivi, saj vsaka farma deluje po svojih algoritmih," pojasnjuje za N1.

Doppelgänger ...

Pogosto se zato poskušajo v omenjene sisteme, da bi razkrili, kdo stoji za njimi, infiltrirati hekerji, ki so dobili naziv hektivisti. Nedavno je tako v tedniku Mladina v prevodu izšel članek nemškega tednika Spiegel, v katerem hektivist govori, kako se je infiltriral v eno največjih ruskih dezinformacijskih kampanj, znano pod vzdevkom Doppelgänger (Dvojnik). Vodijo jo podjetja po naročilu Kremlja. Hektivist je pojasnil, kako so poskušali prek širjenja vsebin očrniti nemškega kanclerja Friedricha Merza in obenem v pozitivni luči prikazati skrajno Alternativo za Nemčijo (AFD) in njene kandidate pred volitvami v eni od zveznih dežel.

Omenjena kampanja poteka od začetka ruskega napada na Ukrajino leta 2022 in je ime dobila, ker so odgovorni sprva samo kopirali spletne strani večjih medijev, da bi širili svoje vsebine, pri čemer je nato vojska lažnih profilov na družbenih omrežjih objavljala aktivne povezave do teh kloniranih strani z rusko vsebino. Številni uporabniki člankov niso takoj prepoznali za ponaredke. Občasno je več kot 50.000 računov na omrežju X objavljalo povezavo do kremeljskih sporočil v nemščini. Poleg kloniranih strani so vse pogosteje ustvarjali lastne lažne novičarske strani. Kampanja je bila od začetka zastavljena mednarodno in ni merila le na Ukrajino, temveč tudi na zahodne podpornike.

Kampanja še vedno aktivna, čeprav je bilo vse razkrito

Hektivist se čudi, da kampanja še vedno deluje, saj je bila zelo dobro raziskana in razkrinkana. EU je zaradi vpletenosti v kampanjo moskovski podjetji Social Design Agency in Struktura že leta 2023 uvrstil na seznam sankcioniranih. V času ameriškega predsednika Joeja Bidena je bilo zaseženih 32 domen, prav tako so objavili obsežno interno dokumentacijo podjetja Social Design Agency.

Pichler za N1 pojasnjuje, da ima Rusija s pomočjo tovrstnih kampanj na Zahodu dva cilja; doseči spremembo odnosa do Ukrajine na način, da bi EU preklicala gospodarske sankcije zoper Rusijo in ponovno začela kupovati rusko nafto in plin. "Drugi cilj je bistveno dolgoročnejši in izvira še iz časa Sovjetske zveze, in sicer spodkopati, vnesti razdor v evropsko družbo in s tem EU ošibiti, ne le v političnem, temveč tudi v ekonomskem pogledu."

Spomnimo samo na številna vlaganja madžarskih družb in posameznikov, povezanih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom, v določene medije, ki so s širjenjem tudi neresničnih ali zavajajočih prispevkov, s katerim se je še spodbujalo sovražnost, želeli sejati strah pred migranti in Romi, obenem pa so poskušali in še poskušajo vplivati na razmerje moči tudi pred tokratnimi volitvami.

Poroka dezinformacij in sovraštva

Dr. Ana Frank z Mirovnega inštituta pojasnjuje, da je povezava med dezinformacijami in sovražnim govorom strukturna in se vzajemno krepi. "Še posebej v digitalnem komunikacijskem okolju sovražni govor pogosto kroži skupaj z dezinformacijami, saj neresnične ali zavajajoče informacije služijo kot legitimacija stigmatizacije in sovraštva do marginaliziranih skupin. Dezinformacije o marginaliziranih skupinah tako pogosto poustvarjajo in krepijo negativne stereotipe in tiste razlage, znotraj katerih so marginalizirane skupine predstavljene kot grožnja, odstopanje ali družbeni problem." S tem dezinformacije predsodke do "Drugih" in stigmatizacijo utemeljujejo z neko navidezno "dejstveno" podlago, se zakrijejo v "informacijo" in s tem skušajo dobiti legitimno podlago.

Pestro v času volilne kampanje

V času aktualne predvolilne kampanje pri nas naj bi bil tudi uradni Instagram račun vlade deležen, kot pravijo vladni predstavniki, kibernetskega napada. Do česa je dejansko prišlo in kaj je v ozadju, pristojni še preiskujejo. A tovrstni napadi se niso zgodili prvič in izkušnje iz tujine kažejo, da je tudi to eden od poskusov, kako destabilizirati posamezne vlade. Ali kot je dejal direktor Urada za informacijsko varnost Uroš Svete: "Boti so aktivno komentirali in se odzivali na samo novico. V skrajnem primeru bi lahko tovrstno komentiranje privedlo do samoomejitve komunikacije z naše strani kot obrambni ukrep ali pa iz Mete. V tem primeru bi bila zlorabljena dostopnost informacij, ki jih lastnik računa nudi. To je čisti tipični primer, ki ga lahko razumemo kot enega osnovnih elementov triade kibernetske varnosti, torej tisti del, ki se nanaša na dostopnost določenih informacij."

Lažni spletni profili niso v slovenskem prostoru sicer nič novega in niso ustvarjeni le na tujih farmah trolov, temveč so ustvarjeni tudi domači troli, da bi z zavajanjem propagirali določene proizvode ali hvalili posamezne politične stranke, pri čemer nobeden ob političnih polov v Sloveniji ni imun za tovrstne skušnjave.

V teh dneh pa smo soočeni tudi s posnetki, za katere glavni akterji, posneti na njih, trdijo, da so zmanipulirani z namenom škodovati določenim strankam na volitvah. Kaj je res, bo pokazala preiskava. Posnetki so namreč že pod drobnogledom policije, ki preverja tako avtentičnost posnetkov kot tudi sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, prijave v zvezi z vsebino nekaterih posnetkov so prejeli tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), z zadevo pa se ukvarja tudi Sova.

Rusija, Kitajska, ZDA, Iran, Izrael ...

Pogosto se v Evropi osredotočamo zgolj na dezinformacije, ki naj bi se širile zaradi ruskega interesnega vpliva, a svoje trole in farme trolov, lažne profile in proxije imajo tudi druge države.

Po besedah Pichlerja je Kitajska ena teh, ki prek svojih podjetij širi dezinformacije, obenem pa plačuje tudi ljudi na Zahodu, da jih širijo v njihovem interesu. "Pravimo jim vplivni agenti, ki jih - podobno, kot to velja za ruske dezinformacije - najdemo med uglednimi posamezniki, tudi akademiki, ki se predstavljajo kot ljudje z zanesljivimi informacijami in vezmi s Kitajsko, a dejansko delajo za kitajsko vlado in njene interese. V primerjavi z ruskimi načinom delovanja ti, ki delajo Kitajski v prid, niso tako napadalni, češ da je zahodni način življenja v zatonu, umira; temveč predvsem promovirajo lepote te azijske države, zatrjujejo, kako evropski mediji tega ne prikazujejo ... Seveda to ni res, prikazujejo lepoto te države, a obenem opozorijo tudi na kršitve človekovih pravic, kršenje avtonomnosti Tibeta, Ujgurov …"

Tu so še ZDA. Pichler pravi, da je velika razlika med prvim in drugim Trumpovim predsedovanjem. "V prvem se je ukvarjal predvsem z domačo politiko in ni toliko napadal Evrope, v tem se soočamo z napadi tehnoloških magnatov, kot je Elon Musk, na Münchensko varnostno konferenco je prišel podpredsednik JD Vance. Američani ne potrebujejo farme trolov, napadajo nas na način, da povedo zelo glasno, kaj mislijo. In ker v Evropi številni govorimo angleško, niti prevoda ne potrebujemo. Tako vse, kar je v MAGA problematično, pride direktno do nas."

Tako Pichler, ki pravi, da je interes vseh treh omenjenih sil oslabiti EU in vanjo z dezinformacijami vnesti razdor, ki je že tako prisoten. "Ne želijo, da bi bili vojaško in ekonomsko močni, zato jim je v interesu, da so v posameznih državah na oblasti stranke, ki niso proevropsko usmerjene. Imamo skrajno desne in skrajno leve stranke, ki tu delajo z roko v roki in ki sodelujejo s Kitajsko, Rusijo in Iranom. Nisem še omenil Irana. Tudi oni so zelo aktivni v dezinformacijskih kampanjah, kot tudi manjše države, kot sta Venezuela in Kuba, katerih interes je spreti Evropo in ZDA, kar ob Trumpu res ni težko."

Tudi Frank z Mirovnega inštituta poudarja, da je treba ob očitni osredotočenosti na dezinformacijske projekte, ki jih izvajata Rusija in Kitajska, iti onkraj "zahodnega razumevanja dezinformacij kot tistih, ki jih izvajajo predvsem nedemokratični, nezahodni akterji in države. Širjenje manipulativnih in zavajajočih informacij je širši geopolitični pojav, ki ni omejen na eno državo ali politični blok. Vse države, tudi Zahodne, v določenih okoliščinah vključujejo selektivno predstavljanje informacij, propagandne narative ali strateško komuniciranje z določenimi geopolitičnimi cilji." Pri tem Ana Frank ob ZDA in Evropi navede še Izrael in spomni na izkrivljeno poročanje medijev, ki so podlegli geostrateškim interesom držav, primere poročanja o napadu na Iran, Gazo, leta 2003 tudi Irak in dezinformacije o obstoju orožja za množično uničevanje, ki ga ni bilo.   

Učinek dolgotrajnega spodkopavanja EU je že opazen

Na vprašanje, kako uspešne so dezinformacijske kampanje, Pichler za N1 odgovarja, da do določene mere zagotovo. "Zelo težko je izmeriti učinke manipulacij in njihove stranske učinke, a po pogovorih z običajnimi ljudmi na ulici, s katerimi poskušam res veliko govoriti, saj so družbena omrežja že povsem zmanipulirana, lahko rečem, da je učinek dolgotrajnega spodkopavanja EU in Evrope kot take močan. Veliko ljudi ne čuti potrebe braniti demokracijo, svobodo, naš način življenja. Menijo, da je to nekaj samoumevnega. Tudi tu sta se, sicer iz različnih razlogov, našli skrajna desnica in skrajna levica. Večina ljudi ne razume, da je naš imunski sistem zaradi dezinformacij in manipulacij oslabljen in da je to srčika težave, ki jo imamo. Ljudje vidijo majhne simptome, kot so prirejene fotografije, Doppelgänger kampanje, a to so izolirani dogodki, ki prihajajo od zunaj. Nevarnost prihaja tudi od znotraj in tega bi se morali zavedati."

In čeprav gre včasih za že na prvi pogled očitne dezinformacije, ponaredke, manipulacije, dodaja Pichler, številni vsebini verjamejo, zaupajo, saj s tem dobijo potrditev svojega izkrivljenega prepričanja, pogleda na svet. Verjamejo jim, saj so tovrstne vsebine skladne z njihovim pogledom na svet. "In to me vrača k problemu, ki sem ga omenjal malo prej, da je med nami veliko ljudi z izkrivljenim pogledom na svet, kjer je veliko sovraštva do Zahoda in Evrope nasploh v nas. Govorim o lokalnih propagandah, kampanjah v posameznih evropskih državah."

Pichler opozarja, da v dezinformacijskih kampanjah pogosto sodelujejo tudi profesorji, akademiki, znanstveniki. Nekateri, pravi, to počnejo za denar, nekateri enostavno podležejo ugodnostim, s katerimi jih pridobi tisti, ki mu je v interesu, da širijo določene teorije. "Dobijo, denimo, brezplačne letalske karte v 1. razredu, so povabljeni na določene konference v državo, kjer jih sprejme mogoče celo predsednik države, spet drugi, in tu ne govorim zgolj o ljudeh na pomembnih družbenih položajih, to počnejo zaradi všečkov in števila delitev, ki so jih deležne njihove objave."

Ključno izobraževanje, osveščanje javnosti nasploh

Pichler meni, da omejevanje svobode govora v boju proti dezinformacijam ne bi bila prava pot. To tudi ne bi bilo demokratično. Ključno je, poudarja, izobraževanje o manipulacijah, dezinformacijah, prepoznavanju lažnih novic, prirejenih posnetkih; in to že v osnovnih šolah. "Imel sem veliko predavanj tako za učitelje kot profesorje in vidim, da jih je kar nekaj, ki se zavedajo problema, ki ga imamo tako v posameznih evropskih državah kot v Evropi nasploh. A so tudi taki, ki menijo, da je v izobraževanju treba ostati nevtralen. In to je zelo resna težava. Ko gre za poučevanje o diktaturah, avtokratih in demokraciji, ne moreš biti nevtralen. Jasno je treba povedati, kaj posamezna ureditev prinaša, da naučiš mlade in druge ljudi prepoznavati pasti, ne le sistemov, temveč tudi dezinformacij."

Pichler še opozarja, da je EU že prepovedala ruske televizijske postaje, povezane s tamkajšnjim režimom. Pa vendarle je do podobnih vsebin mogoče priti, denimo prek aplikacije Telegram in prek veliko drugih virov na spletu. "Prav tako je mogoče do veliko vsebin dostopati, kot radi rečemo, pod radarjem. Propagandna sporočila so velikokrat oblikovana na tako prefinjen način, da jih je zelo težko prepoznati. Eno takih je denimo nagovarjanje v stilu: Sem proti vojni, vendar je Rusijo strah približevanja Nata njenemu ozemlju, zato v Ukrajini le brani svoje interese." Takih stvari, pravi, ne moreš omejiti s svobodo govora.

Akti, kampanje, mediji, monitoring  

EU je sicer sprejela Akt o digitalnih storitvah, ki opredeljuje nezakonito vsebino, a kot poudarja Pichler, EU kot taka ne more rešiti tovrstnih težav. Nujno je sodelovanje med Brusljem in posameznimi članicami ter med članicami samimi in tudi med odgovornimi v posameznih državah; od vlade, izobraževalnega sistema, znanosti do medijev.

Ob tem je EU konec lanskega leta oblikovala Evropski ščit za demokracijo, s katerim želi hitreje prepoznavati lažne in manipulativne informacije, sodelovati z družbenimi omrežji (platformami) za zmanjšanje širitev takšnih informacij, preprečiti želi tudi tuje vplive na volitve, digitalne kampanje, ki manipulirajo volilce, uporabo mrež trolov. A kot vidimo tudi z aktualnega madžarskega primera, se ne namerava vmešavati - kljub očitni uporabi dezinformacij, manipulacij z umetno inteligenco … Ob tem v tedenskem novičniku EUvsDisinfo predstavljajo ugotovljene dezinformacije, ki si jih je mogoče prebrati tudi v slovenskem jeziku.

Slovenija je omenjeni Akt o digitalnih storitvah implementirala, a kot ugotavljajo avtorji v uvodu omenjene knjižice Boj proti dezinformacijam (naročnik in izdajatelj je Urad vlade za informiranje; op. p.), so pri nas odzivi regulatorjev na dezinformacije večinoma precej omejeni, ne le zaradi kadrovske omejenosti, sklicevanja na omejena zakonska pooblastila, temveč tudi zaradi dolgotrajnih postopkov, medtem ko dezinformacije že dosežejo občinstvo. "Nekateri so previdni tudi zaradi globalne politične situacije, v kateri je evropski pravni okvir, predvsem omenjeni Akt na udaru mnogih izven evropskih platform (ena od teh je Meta; op.p.), ki se izogibajo regulaciji predvsem zaradi ekonomskih ciljev, kakor tudi posameznih izven evropskih vlad, ki iz različnih razlogov napadajo evropsko regulacijo medijev in platform," so zapisali avtorji knjižice. 

Da je Slovenija doslej v boju k dezinformacijam in vsemu, kar temu pritiče, naredila "bistveno premalo", poudarja profesor Milosavljević, ki na ta problem opozarja skozi različna predavanja že več kot desetletje. "Najbrž je razlog za to, da ni bilo narejeno bistveno več za osveščanje in izobraževanje javnosti, tudi v predpostavki, da Slovenija ni relevantna za tuje dezinformacijske organizatorje, kar se je že večkrat izkazalo za napačno. Zato je tudi ta knjižica (Boj proti dezinformacijam; op. p.) le droben kamenček v mozaiku, ki ga je treba še narediti."

V tej luči, poudarja Milosavljević, imajo veliko odgovornost tudi mediji, uredniki in novinarji, da se opremijo z znanjem prepoznavanja poskusov prirejanja fotografij, manipulacij in dezinformacij in da na to tudi opozarjajo. Nekateri mediji v Sloveniji sicer zlasti v času predvolilnih kampanj preverjajo dejstva, a je to veliko premalo, zato Slovenijo na tem področju čaka še veliko dela.